2Ki 5 | SloKJV | STEP | Torej Naamán, poveljnik vojske sirskega kralja, je bil plemenit mož pri svojem gospodarju in častitljiv, ker je po njem Gospod dal Siriji osvoboditev. Bil je tudi mogočen mož v hrabrosti, toda bil je gobavec.

2 Kings 5

5. Poglavje

1 Torej ^{▼▼[Okoli leta 894 pred Kristusom.]} Naamán, poveljnik vojske sirskega kralja, je bil plemenit mož pri ^{▼▼pri…: hebr. pred svojim gospodarjem.} svojem gospodarju in častitljiv, ^{▼▼častitljiv: hebr. milostljiv; hebr. povzdignjen, ali, sprejetega obličja.} ker je po njem Gospod dal Siriji ^{▼▼[Siriji…: hebr. Aram; visoka dežela.]} osvoboditev. ^{▼▼osvoboditev: ali, zmago.} Bil je tudi mogočen mož v hrabrosti, toda bil je gobavec. 2 Sirci so hodili ven po skupinah in iz izraelske dežele odvedli ujetnico, malo deklico; in ta je čakala ^{▼▼čakala…: hebr. bila pred Naamánovo ženo.} na Naamánovo ženo. 3 Svoji gospodarici je rekla: „Da bi Bog dal, da bi bi bil moj gospodar s ^{▼▼s: hebr. pred.} prerokom, ki je v Samariji! Kajti on bi odvzel ^{▼▼odvzel: hebr. zbral.} njegovo gobavost.“ 4 Nekdo je vstopil in to povedal svojemu gospodarju, rekoč: „Tako in tako je govorila služabnica, ki je iz Izraelove dežele.“ 5 Kralj Sirije je rekel: „Odpravi se, pojdi, jaz pa bom poslal pismo Izraelovemu kralju.“ Odpotoval je in s seboj ^{▼▼s seboj: hebr. v svojo roko.} vzel deset talentov srebra, šest tisoč koščkov zlata in deset zamenjav oblačil. 6 Izraelovemu kralju je prinesel pismo, rekoč: „Sedaj, ko je to pismo prišlo k tebi, glej, sem z njim poslal k tebi svojega služabnika Naamána, da mu lahko odvzameš njegovo gobavost.“ 7 Pripetilo se je, ko je Izraelov kralj prebral pismo, da je pretrgal svoja oblačila in rekel: „Sem jaz Bog, da ubijem in oživim, da je ta človek poslal k meni, da možu odvzamem njegovo gobavost? Zatorej preudarite, prosim vas in glejte kako zoper mene išče spor.“

8 Bilo je tako, ko je Božji mož Elizej slišal, da je Izraelov kralj pretrgal svoja oblačila, da je poslal h kralju, rekoč: „Zakaj si pretrgal svoja oblačila? Naj torej pride k meni in vedel bo, da je v Izraelu prerok.“

9 Tako je Naamán prišel s svojimi konji in s svojim bojnim vozom in obstal pri vratih Elizejeve hiše. 10 Elizej pa je k njemu poslal poslanca, rekoč: „Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu in tvoje meso bo ponovno prišlo k tebi in boš čist.“ 11 Toda Naaman je bil ogorčen in odšel ter rekel: „Glej, mislil ^{▼▼mislil: hebr. rekel, ali, rekel sem, ali, pri sebi sem rekel: ‚Zagotovo bo prišel ven, itd.} sem: ‚Zagotovo bo prišel ven k meni, obstal in klical k imenu Gospoda, svojega Boga in s svojo roko udaril ^{▼▼udaril: hebr. mahal gor in dol.} nad mestom in odvzel gobavost.‘ 12 Mar nista Abána ^{▼▼Abána: ali, Amana; [Abána: hebr. reka blizu Damaska, mogoče kamnita; Amana: gora blizu Damaska.]} in Parpár, ^{▼▼[Parpár: hebr. hitra.]} reki v Damasku, boljši kakor vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel umiti v njima in bi bil čist?“ Tako se je obrnil in v besu odšel proč. 13 Njegovi služabniki so prišli blizu, mu spregovorili in rekli: „Moj oče, če bi ti prerok naročil, da storiš neko veliko stvar, ali ne bi ti to storil? Koliko bolj potem, ko ti je rekel: ‚Umij se in bodi čist?‘“ 14 Potem je odšel dol, se sedemkrat potopil v Jordanu, glede na izrek Božjega moža in njegovo meso je ponovno prišlo kakor meso majhnega otroka in bil ⁿ je čist.

15 Vrnil se je k Božjemu možu, on in vsa njegova skupina in prišel ter obstal pred njim in rekel: „Glej, sedaj vem, da ni Boga na vsej zemlji, razen v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, vzemi blagoslov od svojega služabnika.“ 16 Toda on je rekel: „Kakor živi Gospod, pred katerim stojim, ne bom ničesar sprejel.“ Silil ga je, da to vzame; toda zavrnil je. 17 Naamán je rekel: „Ali ne bo, prosim te, dano tvojemu služabniku, tovor prsti za dve muli? Kajti tvoj služabnik odslej ne bo daroval niti žgalne daritve niti klavne daritve drugim bogovom, razen Gospodu. 18 V tej stvari pa naj Gospod odpusti svojemu služabniku, da ko gre moj gospodar v Rimónovo ^{▼▼[Rimón: sirsko božanstvo; granatovec.]} hišo, da tam obožuje in se naslanja na mojo roko in se priklonim v Rimónovi hiši. Ko se priklonim v Rimónovi hiši, naj Gospod v tej stvari odpusti svojemu služabniku.“ 19 Rekel mu je: „Pojdi v miru.“ Tako je odšel od njega del ^{▼▼del…: hebr. majhen kos tal.} poti.

20 Toda Gehazí, služabnik Božjega moža Elizeja, je rekel: „Glej, moj gospodar je prizanesel temu Sircu Naamánu v tem, da iz njegovih rok ni sprejel tega, kar je prinesel. Toda kakor živi Gospod bom stekel za njim in od njega nekaj vzel.“ 21 Tako je Gehazí sledil Naamánu. Ko ga je Naamán videl teči za seboj, je upočasnil bojni voz, da ga sreča in rekel: „Ali je vse ^{▼▼vse…: hebr. tam mir.} dobro?“ 22 Ta je rekel: „Vse je dobro. Moj gospodar me je poslal, rekoč: ‚Glej, celo sedaj sta prišla k meni iz gore Efrájim dva mladeniča izmed preroških sinov. Daj jima, prosim te, talent srebra in dve menjavi oblačil.‘“ 23 Naamán je rekel: „Bodi zadovoljen, vzemi dva talenta.“ Silil ga je in dva talenta srebra povezal v dve vreči, z dvema menjavama oblačil in jih položil na dva izmed svojih služabnikov in nosila sta jih pred njim. 24 Ko je prišel k stolpu, ^{▼▼stolpu: ali, skritemu kraju.} jih je vzel iz njune roke in jih shranil v hiši, moža pa je pustil oditi in sta odšla. 25 Toda sam je vstopil in obstal pred svojim gospodarjem. Elizej mu je rekel: „Od kod prihajaš, Gehazí?“ Rekel je: „Tvoj služabnik ni šel nikamor.“ ^{▼▼nikamor: hebr. ne sem ne tja.} 26 Rekel mu je: „Mar ni moje srce odšlo s teboj, ko se je mož ponovno obrnil nazaj iz svojega bojnega voza, da te sreča? Mar je čas, da prejemaš denar, da prejemaš obleke, oljčne nasade, vinograde, ovce, vole, služabnike in dekle? 27 Zato se bo Naamánova gobavost trdno prijela tebe in tvojega semena na veke.“ In izpred njegove prisotnosti je odšel gobav, tako bel kakor sneg.